Głowny bok

Z Wikipedije
Zur Navigation springen Zur Suche springen

Witajśo do Wikipedije, lichotneje encyklopedije!

Projekt co stwóriś nejwětšu wjelerěcnu, wšyknym pśistupnu encyklopediju. Kuždy móžo se wobźěliś – teke Ty! Mimo wšyknych formalnosćow móžoš nowe gronidła spisaś a pśinoski wobźěłaś. Wikipedija jo natwarjona na zasadach licence Creative Commons Attribution/Share-Alike 3.0.

Tuchylu wopśimjejo serbska Wikipedija jano mału licbu nastawkow. Zwóstanjo pótakem hyšći wjele źěła. Pomagaj nam, aby naša encyklopedija dalej rosła! Kak móžom se wobźěliś? Móžoš na pś. na "cerwjene linki" dołojce kliknuś a prědne gronidła pisaś. Móžoš teke pśi tom pomagaś, nastawki ze serbskeju tematiku z nimskorěcneje Wikipedije pśełožowaś abo pśełožowaś daś a je how załožyś.

Pomoc móžośo teke w serbskem kanalu IRC wikipedia-hsb dostaś.


Jo južo 10.865 bokow, z kótarychž jo 3.245 wopšawdnych nastawkow.
Nuvola filesystems services.png

Artikel mjaseca

Małki panda

Małki panda, teke cerwjeny panda (Ailurus fulgens) jo družyna ze swójźby (Ailuridae).

Małki panda jo šwižny a dośěgnjo dłujkosć wót něźi 50 až do 65 cm. Jogo wopuš jo gustokósmaty a dłujki. Kóža jo gusta, dłujkokósmata a měka, pśi comž górny bok jo błyšćecy kaž liška cerwjeny až žołtocerwjeny a brjuchowy bok a ruce a noze su carne. Woblico njaso běły muster. Głowa jo kulojta. Ruce a noze su krotke.

Žerjo pśedewšym bambusowe wurostki a łopjena, ale teke płody, małke rěpniki a insekty.

Samica pó 125-132 dnjach roźi 1-4 młoźeta. Toś te zwěrjeta su rodnje zdrjałe w starstwje wót 2-3 lět.

Crystal 128 three.png

Wobraz tyźenja

Cygnus olor 12.JPG

Šwon

Internet-news-reader.svg

Aktualnosći

Wutšobne glukužycenje a wšykno dobre za dalšne wuspěšne źěło!

Crystal ktip.png

Zajmnostki

Sćo wěźeli, až…

Wikipedia-logo.png

Encyklopedija

Kak mógu se wobźěliś?

Hyšći trěbne nastawki

Móžoš na cerwjene wótkaze dołojce kliknuś a prědne nastawki napisaś. Móžoš teke nowe wótkaze dodaś.

Systematika (biologija)‏‎; Kwiśonka; Džibuti; Płoń; Hadam Bohuchwał Šěrach; Dabit Boguwěr Głowan; Frido Mětšk; Hajno Jordan; Łatyński alfabet‏‎; Plon; Prasłowjańšćina; wěcej…

Nejnowše nastawki

Móžoš na módre wótkaze dołojce kliknuś a nastawki wobźěłaś. Móžoš teke nowe wótkaze dodaś.

Góry; Dešno-Strjažow; Wjerbno; Turnow-Pśiłuk; Kopańce; ‎Halštrow; Chóśebuski pódzajtšny jazor; Pšašak; Rownosć źeń-noc; Nazyma; Njebjelčicy; Ralbicy-Róžant; Worklecy; Chrósćicy; Gotthard Bolte; Fryco Bojt; Dytaŕ Redo; Juliana Kaulfürstowa; Erwin Hanuš; ‎Měto Korjeńk; Gerat Hantška; Kito Grys; Jan Bjedrich Tešnaŕ; Mato Nowka; Roža Šenkarjowa; Bukowinka; Wylem Wěrik; Ingrid Naglowa; ‎Dejm hyšći bomki sajźaś; Jan Greško; Fryco Wojto; Łukajcyny doł; ‎Richard Matuš; Christina Kliemowa; ‎Žadow; Doda; Amt Stara Darbnja; ‎Cernjow; Heilung; ‎Amt Bórkowy; Ług (Bronkow); Dolnoserbsko-nimski słownik; Libeśin; Lotaŕ Balko; Nyks; Bronkow; Serby w Dolnej Łužycy; Ŕ; Fryco Grešeńc; Margita Heinrichowa; Klaus Lischewsky; Wjaska pod golu;

wěcej…

Nastawki za kontrolěrowanje

Dłujke a kompletne nastawki, kótarež cakaju na redaktorske pólěpšenje za rěc a kompoziciju, aby mógali artikelom mjaseca byś:

Arnošt Muka; Manfred Starosta; Gubin; Sorabija; Krabat; Stawizny Serbow

Kompletne nastawki, kótarež južo korektne su, ale trjebaju finalne pśeglědanje pśed wuzwólenim za artikel mjaseca:

Office-calendar.svg

Jubileumy mjaseca

wobźěłaś

september abo teke požnjenc jo źewjaty mjasec w gregoriańskem kalendarju.


Wikipedia-logo.png

Wažne wopśimjeśa

Co jo dolnoserbšćina?

Hinweis an alle, die kein Niedersorbisch können.

Niedersorbisch ist eine westslawische Sprache. Sie wird von etwa 14.000 Menschen in der brandenburgischen Niederlausitz gesprochen.

Information for those who do not speak Lower Sorbian

Lower Sorbian is a West Slavic language. It is spoken by about 14000 people in the Brandenburgian Lower Lusatia.

Informace pro všechny, kteří neumí dolnosrbsky

Dolnolužická srbština je západoslovanský jazyk, kterým dnes mluví přibližně 14 000 lidí v oblasti Dolní Lužice.

Informacje dla tych, którzy nie mówią po dolnołużycku

Dolnołużycki to jeden z języków zachodniosłowniańskich. Używa go około 14 000 ludzi w Brandenburgii, w rejonie dolnych Łużyc.


mehr, more, pliaj, ...