Głowny bok
[wobźěłaś]
Witajśo do Wikipedije, lichotneje encyklopedije!
Projekt co stwóriś nejwětšu wjelerěcnu, wšyknym pśistupnu encyklopediju. Kuždy móžo se wobźěliś – teke Ty! Mimo wšyknych formalnosćow móžoš nowe gronidła spisaś a pśinoski wobźěłaś. Wikipedija jo natwarjona na zasadach licence Creative Commons Attribution/Share-Alike 3.0.
Tuchylu wopśimjejo serbska Wikipedija jano mału licbu nastawkow. Zwóstanjo pótakem hyšći wjele źěła. Pomagaj nam, aby naša encyklopedija dalej rosła! Kak móžom se wobźěliś? Móžoš na pś. na "cerwjene linki" dołojce kliknuś a prědne gronidła pisaś. Móžoš teke pśi tom pomagaś, nastawki ze serbskeju tematiku z nimskorěcneje Wikipedije pśełožowaś abo pśełožowaś daś a je how załožyś.
Pomoc móžośo teke w serbskem kanalu IRC wikipedia-hsb dostaś.
[wobźěłaś]
Artikel mjaseca
Nyks, nykus a nykso jo mytiska bytosć, kotaraž jo znata pśedewšym we folkloru słowjańskich a teke germańskich ludow. Pla Serbow nyks jo teke znaty pod mjenim "wodny muž".
Serby su se wšako nyksa pśedstajali. Na pśikład: (…) naraz jo pśipłuwał nykus. Wón jo měł cerwjeny kamzol a cerwjeny zec, zewšym jo był cerwjeny woblacony.
Nyksa jo było lažko póznaś, dokulaž wón jo był mokšy: Raz jo jaden młody nykus z tymi wejsnymi gólcami sobu šeł źowćam na pśězu. Poznali su nykusa na tom, až wobrub jogo kapy jo spozy był mokšy. Su byli teke žeńske nyksy: jo pśišła nykusowa žeńska. Ta pak jo była ceła naga.
Nyksy su teke mógali źiśi měś: jadna źowka nykusa jo něga chójźiła do Brjazyny na reju, źož jo měła lubego. Dłujko njejsu wěźeli, až wóna jadna nykusowka jo. Potom pak su ju póznali na mokšych wobrubkach.
[wobźěłaś]
Aktualnosći
- Dolnoserbska wikipedija ma wušej 3200 nastawkow!
Wutšobne glukužycenje a wšykno dobre za dalšne wuspěšne źěło!
[wobźěłaś]
Zajmnostki
Sćo wěźeli, až…
- někótare kultury wobglěduju nazymsku rownosć źeń-noc ako srjejź nazymy?
- Archiv für slavische Philologie jo nejstaršy wědomnostny casopis slawistiskim studijam pósćony?
- Dolnoserbska rěcna komisija jo była w 1979 wutwórjona?
- Juliana Kaulfürstowa a Dytaŕ Redo stej zasłužonej dla wobchowanja slěpjańskeje serbšćiny?
- pismik Ŕ ŕ w dolnoserbskem a słowakskem alfabetoma wóznamjenijo kradu hynakše wěcy?
- Wjelikoraze su byli znate wo mytologijach młogich ludow swěta?
- Mě Tšawnica jo se prědny raz 1463 naspomnjeło?
- Helmut Hupac jo był jadnučki absolwent Serbskeje wušeje šule w Chóśebuzu, kótaryž teologiju jo studěrował?
[wobźěłaś]
Encyklopedija
Kak mógu se wobźěliś?
Hyšći trěbne nastawki
Móžoš na cerwjene wótkaze dołojce kliknuś a prědne nastawki napisaś. Móžoš teke nowe wótkaze dodaś.
Systematika (biologija); Kwiśonka; Džibuti; Płoń; Hadam Bohuchwał Šěrach; Dabit Boguwěr Głowan; Frido Mětšk; Hajno Jordan; Łatyński alfabet; Plon; Prasłowjańšćina; wěcej…
Nejnowše nastawki
Móžoš na módre wótkaze dołojce kliknuś a nastawki wobźěłaś. Móžoš teke nowe wótkaze dodaś.
Góry; Dešno-Strjažow; Wjerbno; Turnow-Pśiłuk; Kopańce; Halštrow; Chóśebuski pódzajtšny jazor; Pšašak; Rownosć źeń-noc; Nazyma; Njebjelčicy; Ralbicy-Róžant; Worklecy; Chrósćicy; Gotthard Bolte; Fryco Bojt; Dytaŕ Redo; Juliana Kaulfürstowa; Erwin Hanuš; Měto Korjeńk; Gerat Hantška; Kito Grys; Jan Bjedrich Tešnaŕ; Mato Nowka; Roža Šenkarjowa; Bukowinka; Wylem Wěrik; Ingrid Naglowa; Dejm hyšći bomki sajźaś; Jan Greško; Fryco Wojto; Łukajcyny doł; Richard Matuš; Christina Kliemowa; Žadow; Doda; Amt Stara Darbnja; Cernjow; Heilung; Amt Bórkowy; Ług (Bronkow); Dolnoserbsko-nimski słownik; Libeśin; Lotaŕ Balko; Nyks; Bronkow; Serby w Dolnej Łužycy; Ŕ; Fryco Grešeńc; Margita Heinrichowa; Klaus Lischewsky; Wjaska pod golu;
Nastawki za kontrolěrowanje
Dłujke a kompletne nastawki, kótarež cakaju na redaktorske pólěpšenje za rěc a kompoziciju, aby mógali artikelom mjaseca byś:
Arnošt Muka; Manfred Starosta; Gubin; Sorabija; Krabat; Stawizny Serbow
Kompletne nastawki, kótarež južo korektne su, ale trjebaju finalne pśeglědanje pśed wuzwólenim za artikel mjaseca:
[wobźěłaś]
Wažne wopśimjeśa
Towarišnosć
Domowina • Serby • Łužyska Alianca • Serbski institut • Serbski seminar • Stawizny Serbow • Załožba za serbski lud • Lisćina serbskich spisowaśelow • Lisćina serbskich komponistow • Lisćina serbskich twórjecych wuměłcow • Internecy
Kultura a rěc
Dolnoserbski alfabet • Dolnoserbski gymnazium • Dolnoserbšćina • Górnoserbšćina • Institut za sorabistiku • Mnichojstwo • Nowy Casnik • Rozhlad • runjewonline.info • Schadowanka • Serbska chórgoj • Serbski rozgłos • Serbske Nowiny • Sorabija • Połobske Słowjany • Wóścenas • Zwězk serbskich wuměłcow
Wósobiny
Alojs Andricki • Jakub Bart-Ćišinski • Wylem Bjero • Jurij Brězan • Jan Chojnan • Michał Frencel • Derwan • Don Bosco • Fjodor Michajlowič Dostojewskij • Jan Bogumił Fabricius • Siddhartha Gautama Mjertyn Grys • Helmut Hupac • Jurij Koch • Korla Awgust Kocor • Mato Kósyk • Bjarnat Krawc • Hanka Krawcec • Ingolf Kśenka • Angela Merkel • Pětr Młónk • Marja Młynkowa • Albin Moller • Arnošt Muka • Herbert Nowak • Měrćin Nowak-Njechorński • Kito Fryco Stempel • Juro Surowin • Kito Šwjela • Donald Tusk • Mina Witkojc • Pavle Jurišić Šturm • Sahra Wagenknecht • Handrij Zejler •
Geografija
Dolnoserbsko-nimska lisćina městnych mjenjow •
Nimsko-serbska lisćina městnych mjenjow
Barliń •
Błota •
Bramborska •
Budyšyn •
Chóśebuz •
Dolna Łužyca •
Dolnołužyske města •
Drježdźany •
Europska unija •
Górna Łužyca •
Grodk •
Hannover •
Hochoza •
Irkutsk •
Janšojce •
Kaliningrad •
Kaliningradski wobcerk •
Kamjenc •
Köln •
Lipsk •
London •
Łužyca •
Łužyska Nysa •
Mecklenburgska •
Moskwa •
Nimska •
Oranienburg •
Picnjo •
Pchjongjang •
Sakska •
Soul •
Serbin •
Sprjewja •
Strausberg
Tokyo •
Wórjejce •
Wrocław •
Zły Komorow •
Zwězkowy kraj •
Kontinenty
 Afrika |  Antarktida |  Awstralska |  Azija |  Europa |  Pódpołdnjowa Amerika |  Pódpołnocna Amerika |
Pśiroda, pśirodowěda, biologija, chemija, matematika ...
Astronomija • Atom • Cerwjena lěsna mroja • Chemiska wězba • Elektronegatiwita • Gromak • Kardamom • Medicina • Mutageneza • Majs • Organiska chemija • Matematika • Molekul • Piwo • Běły kukol
Rěcywěda
Dolnoserbski alfabet • Dolnoserbšćina • Fonem • Górnoserbšćina • Nimšćina • Rěcywěda • Słowjańske rěcy • Serbisko-chorwatska rěc • Pólska rěc • Drjewjanopołobšćina• Glagolica
Literatura
Nowela • Žanr • Družyna • Lyrika • Epika • Dramatika • Baseń • Sonet • Roman • Drama • Komedija
Informaciske technologije, computery, internet
Apache OpenOffice • Google • Linux • Mozilla Firefox • Ubuntu
Technika
Stawizny
Awstrisko-Hungorska • Bolesław Chrobry • Českosłowakska • Drjewjańske Słowjany • Druga swětowa wójna • Jugosłowjańska • Mieszko I. • Nimska demokratiska republika• Katerina Cornaro
Dalšne
[wobźěłaś]
Wikipedija w drugich rěcach
Afrikaans - Беларуская - Български - Brezhoneg - Català - Česky - Словѣньскъ - Kaszëbsczi - Cymraeg - Dansk - Deutsch - English - Español - Eesti - Euskara - Français - Frysk - Hrvatski - Hornjoserbsce - Italiano - Latina - Lëtzebuergesch - Lietuvių - Latviešu - Plattdüütsch - Nederlands - Polski - Русский - Slovenčina - Slovenščina - Српски - Svenska - Українська - Lisćina wšych rěcnych wersijow Wikipedije
[wobźěłaś]
Co jo dolnoserbšćina?
Hinweis an alle, die kein Niedersorbisch können.
Niedersorbisch ist eine westslawische Sprache. Sie wird von etwa 14.000 Menschen in der brandenburgischen Niederlausitz gesprochen.
Information for those who do not speak Lower Sorbian
Lower Sorbian is a West Slavic language. It is spoken by about 14000 people in the Brandenburgian Lower Lusatia.
Informace pro všechny, kteří neumí dolnosrbsky
Dolnolužická srbština je západoslovanský jazyk, kterým dnes mluví přibližně 14 000 lidí v oblasti Dolní Lužice.
Informacje dla tych, którzy nie mówią po dolnołużycku
Dolnołużycki to jeden z języków zachodniosłowniańskich. Używa go około 14 000 ludzi w Brandenburgii, w rejonie dolnych Łużyc.
