K wobsahej skočić

Finougriske rěcy

Z Wikipedije
Finougriske rěcy
Geografiske
rozšyrjenje:		 Pódzajtšna, srjejźna a pódpołnocna Europa
Genetiska
klasifikacija:		 Uralske rěcy
 Finougriske rěcy
Podskupiny:
Rozšyrjenje finougriskich rěcow
Rozšyrjenje finougriskich rěcow
Wobźěłaś
p • d • w

Kupka finougriskich rěcow słuša k swójźbje uralskich rěcow. Wobstoje z dweju kupkowu: z ugriskich rěcow a z finsko-permskich rěcow.

  • Finougriske rěcy su aglutinujuce rěcy, t.gr. póśěgi buchu pśez wužywanje sufiksow a rědšej teke prefiksow wugronjone. Na pś. dom – w mójom domje:
    • finski: talo – talossani
    • mordwiniski: kudo – kudosom
    • hugorski: ház – házamban
  • Finougriske rěcy njamaju žeden gramatiski rod.
  • W baltofinskich a samiskich rěcach eksistěrujo stopnjowa změna konsonantow (nimski Stufenwechsel), t.gr. změna konsonanta w zdonku pó sufiksu. (Na pś. finski kukka – kukat (‘kwětka – kwětki’), katu – kadut (‘droga – drogi’); samiski ahkku – ahkut (‘starka – starki’), goahti – goađi (‘hěta – hěty’). Teke ma nejwěcej finskich rěcow wokalowu harmoniju.
  • Z wuwześim Komišćiny njeznaju finougriske rěcy žeden syntetiski futur. W jadnotliwych rěcach wustupujo tola analytiski futur.
  • We finougriskich rěcach njeeksistěrujo słowo za měś. Wobsejźeństwo se zwětšego pśez werb byś a deklinaciju wobsejźarja zwuraznja – pó słowje pla někogo jo něco (na pś. finski minulla on auto "mam awto", mordwiniski moń kudom "mam dom")
  • We wšych finougriskich rěcach typiska jo bogatosć na padach, pśedewšym k zwuraznjenju městnych poměrow.
  • Finske rěcy wobsejźe k negaciji zaprějacy werb, kótaryž se město głownego werba bu konjugěrujo. Na pś.:
    • Finski mennä – "hyś": en mene, "njejdu" – et mene, "njejźoš" – ei mene, "njejźo"
    • Komiski ker – "cyniś": og ker, "njecynim" – on ker, "njecyniš" – oz ker, "njecyni"
    • Samiski mannat "hyś": in mana "njejdu" - it mana "njejźoš" - ii mana "njejźo"
 123456789101001000
Finšćinayksikaksikolmeneljäviisikuusiseitsemänkahdeksanyhdeksänkymmenensatatuhat
Estnišćinaükskakskolmneliviiskuusseitsekaheksaüheksakümmesadatuhat
Liwišćinaikškakškuolmnēļavīžkūžseiskādõksīdõkskimsadatuhat
Wotšćinaühsikahsikõlmõnelläviizkuuzseitseekahõsaaühesääčümmeesadatuhat
Wepšćinaüks’kaks’koumenell’vižkuz’seičemekahesaühesakümnesatatuha
Karelšćinayksikakšikolminelläviisikuušišeiččemenkahekšanyhekšänkymmenensatatuhat
Pódpołnocosamišćinaoktaguoktegolbmanjealljevihttaguhttačiežagávcciovccilogičuođiduhát
Skoltsamišćinaõhttkue´httkoummnelljvittkuttčiččâmkääu´cååu´clååičue´đdohat
Olyk-Mariиктекоктыткумытнылытвизыткудытшымыткандашеиндешелушÿдöтÿжем
Erzja-Mordwin.вейкекавтоколмонилеветеськотосисемкавксовейксэкеменьсядотёжа
Mokša-Mordwin.фкякафтаколманилеветекотасисемкафксавейхксакемоньсяжатёжянь
Zyrjenska komišćinaӧтиккыккуимнёльвитквайтсизимкöкъямысöкмысдассесюрс
Udmurtšćinaодыккыккуиннильвитькуатьсизьымтямызукмысдассюсюрс
Manzišćinaаквакитыгхурумнилаатхотсатнёлловонтэлловловсатсотэр
Chantšćinaиткатынхутымнятыветхуттапытнювтыйиряңяңсот...
Hungoršćinaegykettőháromnégyöthathétnyolckilenctízszázezer
Móžoš slědujuce pólěpšyś:

Jolic sy jaden z mjenjowanych njedostatkow skorigował(a), wótpóraj pšosym wótpowědny parameter pśedłogi {{Pśeźěłuj}}. Podrobnosći namakaš w dokumentaciji.


Z https://dsb.wikipedia.org/w/index.php?title=Finougriske_rěcy&oldid=146250