K wobsahej skočić

Njezabyńki

Z Wikipedije
Njezabyńki
Lěsne njezabyńki (Myosotis sylvatica)
systematika
Domena Eukaryoty
Swět Rostlinstwo
  Eudikotyledony
Jadrowe eudikotyledony
  Asteridy
Euasteridy I
pórěd: (Boraginales)
swójźba: Boretšowe rostliny (Boraginaceae)
rod: Njezabyńki[1][2]
wědomnostne mě
Myosotis
L.
Wobźěłaś
p  d  w

Njezabyńki (Myosotis) su rod ze swójźby boretšowych rostlinow (Boraginaceae).

Wóni su w zagrodźe wjelgin woblubowane. Wusewaju se w nazymu, pśi comž se rostliny relatiwnje malsnje rozšyrjuju.

Wědomnostne mě myosotis póchada z grichišćiny a wóznamjenja "myšece wucho".

Kwiśo w nalěśe. Kwiśonki su módre, wótergi rožojte abo běłe.

Prošk jo jano 0,003 mm wjeliki a jo z tym nejmjeńšy domorodneje flory.

Rosćo pśedewšym na sćinowych stojnišćach resp. w słyńcnych městnach pód wětšymi rostlinami. Ma lubjej płodne, pśepušćate zemje.

50 družynow su w Euraziji, Africe a Awstraliji rozšyrjone.

Fotografija z bliskosći njezabyńkow

Rod Myosotis stoj znutśika wódrakowych rostlinow w tribusu Eritrichieae. Eksistěrujo swětodaloko 50 družynow, wót kótarychž 41 teke w Europje wustupujo. W Nimskej a Awstriskej wustupujuce družyny su:[3]

Dalše družyny:

  1. Starosta: Dolnoserbsko-nimski słownik, Niedersorbisch-deutsches Wörterbuch, Bautzen 1999, ISBN 3-7420-1096-4, bok 280
  2. W internetowem słowniku: Vergißmeinnicht
  3. M. A. Fischer, W. Adler und K. Oswald: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Zweite Auflage, Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz 2005, ISBN=3-85474-140-5; Siegmund Seybold (Hrsg.): Schmeil-Fitschen interaktiv (CD-Rom), Quelle & Meyer, Wiebelsheim 2001/2002, ISBN=3-494-01327-6.
  • Botanica, Einjährige und mehrjährige Pflanzen, Über 2000 Pflanzenporträts, ISBN 978-3-8331-4469-1, bok 571 (nim.)
Commons
Commons