K wobsahej skočić

Nyks

Z Wikipedije
Nyks - skulptura w parku w Bórkowach

Nyks[1] a nykus[2], we Słowniku dolnoserbskeje rěcy a jeje narěcow Arnošta Muki: nyks a nykso[3] jo mytiska bytosć, kotaraž jo znata pśedewšym we folkloru słowjańskich a teke germańskich ludow. Pla Serbow nyks jo teke znaty pod mjenim "wodny muž".

Serby su se wšako nyksa pśedstajali. Na pśikład: (…) naraz jo pśipłuwał nykus. Wón jo měł cerwjeny kamzol a cerwjeny zec, zewšym jo był cerwjeny woblacony[4]. Nyksa jo było lažko póznaś, dokulaž wón jo był mokšy: Raz jo jaden młody nykus z tymi wejsnymi gólcami sobu šeł źowćam na pśězu. Poznali su nykusa na tom, až wobrub jogo kapy jo spozy był mokšy[5]. Su byli teke žeńske nyksy: jo pśišła nykusowa žeńska. Ta pak jo była ceła naga[6]. Nyksy su teke mógali źiśi měś: jadna źowka nykusa jo něga chójźiła do Brjazyny na reju, źož jo měła lubego. Dłujko njejsu wěźeli, až wóna jadna nykusowka jo. Potom pak su ju póznali na mokšych wobrubkach[7].

Wó nyksach w serbskej ludowej wěrje jo pisał spisowaśel a ludowědnik Adolf Černý w knigłach Mythiske bytosće łužiskich Serbow (1893).

  1. nyks
  2. nykus
  3. nyks
  4. W. Měškank (wub.), Plon na najśpje, b. 12
  5. W. Měškank (wub.), Plon na najśpje, b. 20
  6. W. Měškank (wub.), Plon na najśpje, b. 35
  7. W. Měškank (wub.), Plon na najśpje, b. 53
 Commons: Vodyanoy – Zběrka wobrazow, widejow a audio-datajow