Jutta Kaiserowa

Z Wikipedije
Zur Navigation springen Zur Suche springen

Jutta Kaiserowa, teke: Juta Kaiserowa[1] a Juta Kajzerowa[2], nim. Jutta Kaiser (* 1940[3]) jo dolnoserbska žurnalistka, reportarka, spisowaśelka, publicistka a kulturna procowarka, kótaraž dłujke lěta jo źěłała pla serbskego radija. Wóna bydli w Górach.

W serbskej redakciji radija DDR w Chóśebuzu Jutta Kaiserowa jo chopiła źěłaś w 1962, a wóstała tam až do lěta 2000 [4].

W 1977 Jutta Kaiserowa jo dostała cesne znamuško Domowiny[5], a w 2010 myto Domowiny[6][7].

Publikacije[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]

  • 1993: Rědny flack našeje domownje - Lipje, [w:] Pěšy, z cołnom, po kolasach. Drobna proza wo Dolnej Łužycy, wuběrał a zestajał Beno Pětška, Budyšyn, b. 137-158
  • 2008: Ze žywjenja na lanźe: pratyjarje wulicuju, wudała Jutta Kaiserowa; tam teke jeje teksty: Gola a gola - to njejo to samske, b. 12-13; Zakazane gódowne wjasele, b. 47; Z glicku a niśu »molowane«, b. 179-182
  • 2017: Ducy pó domowni. Spomnjeńki reportarki, Budyšyn

Knigły k słuchanju[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]

  • 2010 - Ze žywjenja na lanźe. Pratyjarje wulicujo (režija: Jutta Kaiserowa)
  • 2011 - Jurij Koch, Zasej wšo na lubosć stoj (režija: Jutta Kaiserowa)
  • 2016 - Herbert Nowak wulicujo (režija: Jutta Kaiserowa)
  • 2018 - Gaž wětšyk dujo. Mina Witkojc powěda (wuběrk a režija: Jutta Kaiserowa)

Nožki[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]

  1. Pěšy, z cołnom, po kolasach. Drobna proza wo Dolnej Łužycy, Budyšyn 1993, b. 137.
  2. Lisćina wuznamjenjonych cesnym znamuškom Domowiny 1958-1989
  3. Gregor Wieczorek, Naše luźe njejsu kśěli serbskego fararja měś, Nowy Casnik, 27. decembra 2017
  4. Horst Adam, Jutta Kaiserowa dajo nam drogowaś pśez wjele lět, Nowy Casnik, 17.01.2018
  5. Lisćina wuznamjenjonych cesnym znamuškom Domowiny 1958-1989
  6. (gsb) Přehlad spožčenja Myta Domowiny 1991 do 2012, domowina.de
  7. Zasłužbni čłonojo Domowiny počesćeni, Naša Domowina, № 4, 2010, b. 3

Wótkaze[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]