Juro Frano
Juro Frano, teke: Juro Frahnow, nim. Georg Frahnow (* 5.9.1937 w Drjenowje[1], † 13.1.2016, Wittenberge) jo był dolnoserbski prjatkaŕ, dušepastyŕ, pśełožowaŕ a kulturny procowaŕ.
Juro Frano jo se naroźił w Drjenowje ako najmłodše, šeste góle w burskej familiji. Jo źěłał ako prjatkaŕ w Złem Komorowje (1973-1986), Wittenbergu (1986-1991) a w Picnju a wokolinje (1991-1992).
W lětach 1994-1999 jo wón był cłonk Rady za nastupnosći Serbow[2].
Wón jo jaden ze załožarjow serbskego towaristwa Ponaschemu (gromaźe z Uwe Gutšmidtom z Bórkow, fararjom Klausom Lischewskym, Siegfriedom Ramotom a Hannesom Kellom)[3]. Wón jo sobu źěłał w cerkwinej źěłowej kupce Serbska namša, teke za Spěchowańske towaristwo za serbsku rěc w cerkwi. W ramiku projekta GENIE Juro Frano jo hundert rozgronow pśewjadł z maminorěcnymi Serbami a jo to nagrawał.
Pśestajił jo do serbskeje rěcy 29 kjarližow.
Staršy bratš Jura Frana jo prjatkaŕ Johannes Frano z Drjenowa. Syn Jura, Fred Frano, jo teke prjatkaŕ[4].
Publikacije[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]
- 2008 - Krowkarje smy byli; Ak som byl mały, som pasł tu śibu, [w:] Ze žywjenja na lanźe: pratyjarje wulicuju, Budyšyn[5].
Nožki[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]
- ↑ Andrea Hilscher, Der lachende Prediger, Lausitzer Rundschau
- ↑ Harald Kóńcak, 26 lět jo Serbska rada w Bramborskem parlamenśe, Nowy Casnik, 17.12.2020.
- ↑ Gregor Wieczorek, Lubosć jo wažnjejša nježli kazń, Nowy Casnik, 17.06.2014
- ↑ Sedleński rum: nowe rozsudy, Nowy Casnik, 13.03.2016
- ↑ Wopśimjeśe toś tych knigłow
Wótkaze[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]
- Adelheid Dawmowa, Mjazy sorabistami jo wón był „geheimtip“, Nowy Casnik, 07.11.2012
- Gregor Wieczorek, Gaž ja tu drogu njewěm, ty wěš ju derje. Wó hundert luźi jo pśewóźiło prjatkarja Jura Frana k slědnemu wótpócynku, Nowy Casnik, 02.02.2016
- Mirjam Petermann, >>… ich wollte es nicht wahrhaben<<, http://www.mitteldeutsche-kirchenzeitungen.de
- Siegfried Malk, Wósobinske spomjeśe na serbskego dušepastyrja. Juro Frano – mój njezabydnjony serbski pśijaśel, Nowy Wósadnik, jatšy 2016, b. 5