Erika Janowa

Z Wikipedije
Zur Navigation springen Zur Suche springen

Erika Janowa, teke: Erika Jahnowa[1], nim. Erika Jahn (roź. 3. julija 1932[2]) jo serbska ceptarka, pśełožowarka, wudawarka a zestajarka głownje źiśecych knigłow.

Wóna jo Domowniski muzeum w Dešnje w 1983 załožyła[3].

Publikacije[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]

  • 1988: Pojź sobu do Serbow. Dolnoserbske źěśece gronka a basni, Budyšyn (tam wokoło 28 gronkow, m.dr: Naga žaba rjaga, Naše grajki, Moja bombawa, Moluj sobu!, Moj plon, Mydłowe puchorki, Na źeń źĕśi, Halo, Danka!, a t.d.)
  • 1989: Dwe lěśe w Depsku [w:] Ako smy chopili ceptariś. Dopomnjeńki wucabnikow prědnych lět, wud. Christa Brandtowa, Budyšyn
  • 1996: Świce ptaški – šwicym ja (gronka a graśa za źiśi), Budyšyn
  • 2000: Wjacornjejše stawanje. Dolnoserbske basni slědnych 50 lět, wudała Erika Jahnowa, Budyšyn
  • 2008 - Ja, Kowaloc Hanka; Ta luba serbska rěc, [w:] Ze žywjenja na lanźe: pratyjarje wulicuju, Budyšyn[4].
  • 2017: Narjony Fryco; Zmĕna abo Monolog pśed medalju, [w:] Basnikarska kjarmuša. Lyrika pó dolnoserbsku, wudawaŕ a zestajaŕ: Bernd Pittkunings

Pśełožki do dolnoserbšćiny[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]

  • 1988: Jan Radyserb-Wjela Z nalěśim, pšełožyła Erika Janowa
  • 1989: Marja Krawcec, Marhata Cyžec Kněz Mroz a kněni Zyma, pšebasniła a pšełožyła Erika Janowa
  • 1989: Kito Lorenc, Po jsy ženjo job job job, pšełožyła Erika Janowa
  • 1991: Michał Nawka, Liška pśěga styri koze
  • 1992: Michał Nawka, Škobrjonkowe tyrlili (zestajił Pětr Donat, pśestajiła Erika Janowa)
  • 1995: Eugen Spálený, Lýdia Zubajová Měto, Ajta a Dadko na prozninach (wobrazowe knigły za źiśi, ze słowakskeje rěcy pśestajiła Erika Janowa)
  • 1998: Zdeněk Miler, Josef Brukner Kšetka źeń, pśebasniła Erika Janowa
  • 2001: Madlena Nasticcyna, Chto tam łazy, ganja, lěta pšełožyła Erika Janowa

Nóžki[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]

  1. Informacija na boce domowina-verlag.de
  2. Marion Hirche, Die Silberhochzeit der sorbischen Tradition
  3. Heimatmuseum Dissen / Domowniski muzej Dešno
  4. Wopśimjeśe toś tych knigłow

Wótkaze[wobźěłaś | žrědłowy tekst wobźěłaś]