Kulawata smalanka

Z Wikipedije
Źi na bok: Nawigacija, Pytaś
Kulawata smalanka
Filipendula vulgaris 'Dropwort' (Rosaceae) plant.JPG
Kulawata smalanka (Filipendula vulgaris)
systematika
Domena Eukaryoty
Swět Rostlinstwo
  Rosidy
Eurosidy I
pórěd: (Rosales)
swójźba: Rožowe rostliny (Rosaceae)
pódswójźba: Rosoideae
rod: Smalanka[1] (Filipendula)
družyna: Kulawata smalanka
wědomnostne mě
Filipendula vulgaris
Moench
Wobźěłaś
p  d  w
Information icon.svg

Kulawata smalanka (Filipendula vulgaris, syn. Filipendula hexapetala[2]) jo rostlina ze swójźby rožowych rostlinow (Rosaceae).

Dulkata smalanka
Dulkata smalanka
Ilustracija, Jacob Sturm (1796)

Wopis[wobźěłaś]

Kulawata smalanka jo wěcejlětna rostlina, kótaraž dośěgnjo wusokosć wót 30 až 60 (90) cm. Čerstwe zelo jo glykosidow dla słabje gadowate.

Jadnotliwe korjenje su kulawaśe tłustnjone a słužy rostlinje ako składowański organ.

Łopjena[wobźěłaś]

Paprośojte łopjena su na wobyma bokoma zelene, pjerinate z 21-81 grupnje zubatymi łopjenkami.

Kwiśonki[wobźěłaś]

Kwiśo wót junija až julija. Wona ma zwětšego 6 kwiśonkowe łopjeńka, kótarež dośěgnu dłujkosć wót 5 až 10 cm. Jeje kronowe łopjeńka zwenka zwětšego su cerwjenojte. Běłe kwiśonki stoje w njepšawych wokołkach.

Někotare zagrodne warjetety njasu rožojte kwiśonki.

Płody[wobźěłaś]

Płody su kósmate, rowne a wurownane.

Stojnišćo[wobźěłaś]

Wóna rosćo na suchych łukach, w krickach, na lěsowych kšomach a swětłych lěsach.

Rozšyrjenje[wobźěłaś]

Rostlina jo w Europje a w Aziji rozšyrjona.

Pódobna družyna[wobźěłaś]

Nožki[wobźěłaś]

  1. W internetowem słowniku: Mädesüß
  2. Po Botanica (glědaj pśi žrědłach)

Žrědła[wobźěłaś]

  • Botanica, Einjährige und mehrjährige Pflanzen, Über 2000 Pflanzenporträts, ISBN 978-3-8331-4469-1, bok 355 (nim.)
  • GU Maxi-Kompaß Blumen, ISBN 3-7742-3852-9, bok 178 (nim.)
  • Rothmaler, W. et al.: Exkursionsflora von Deutschland, Band 1-4, Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg, Berlin (2002) (nim.)
  • Spohn, Aichele, Golte-Bechtle, Spohn: Was blüht denn da? Kosmos Naturführer (2008), ISBN 978-3-440-11379-0, bok 172 (nim.)
  • Strasburger, E. et al.: Lehrbuch der Botanik für Hochschulen. 35. Auflage, Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg, Berlin (2002) (nim.)

Eksterne wótkaze[wobźěłaś]

Commons