Turkojšćina

Z Wikipedije
Źi na bok: Nawigacija, Pytaś
Pódobny lema Toś ten nastawk z temu rěc jo pó lema na drugi nastawk pódobny. Drugi lema Turkojske rěcy ma temu rěcna swójźba.
Türkçe
Turkojšćina
kraje Turkojska, Bulgarska, Cypern, Grichiska,
Makedońska, Rumuńska, Uzbekistan
powědarje 51 - 73 mil. luźi
znamjenja a klasifikacija
klasifikacija Altajske rěcy
Turkojske rěcy
Oghuzske rěcy
Turkojšćina
pismiki łatyński alfabet
oficielny status
oficielna rěc Cypern, Makedońska,
Pódpołnocnocypernska turkojska republika,
Turkojska, rěc mjeńšyny w Bulgarskej
rěcne kody
ISO 639-1:

tu

ISO 639-2:

tur

Wikipedija
Wobźěłaś
p  d  w
Information icon.svg

Turkojšćina (Tur. Türkçe) słuša k turkojskej kupce altajskich rěcow. Ju powěda 51–73 milionow luźi.

Gramatika[wobźěłaś]

Turkojšćina ma dwa numerusa a 7 padow. Njama žeden genus.

Wokalna harmonija[wobźěłaś]

Mimo togo ma wokalnu harmoniju, kótaraž se we dwěma warianśe wužywa, a to ako tak mjenjowana małka wokalna harmonija[1] ze změnjenju wót wokalow "a" a "e" a tak mjenjowana wjelika wokalna harmonija[1] ze změnjenju wót wokalow "i", "ı", "u" a "ü". Wužywana warianta wótwisujo wót daneje kóńcowki. Na pś. lokatiw ma warianśe -"da" a "-de", mjaztym až akuzatiw ma warianty "-(y)ı", "-(y)a", "-(y)u" a "-(y)ü".

Warianta harmonije Prědku stajece wokale Wokale pó harmoniji
Wjelika wokalna harmonija i, e i
ı, a ı
o, u u
ö, ü ü
Małka wokalna harmonija i, e, ö, ü e
ı, a, o, u a

Asimilacija[wobźěłaś]

Mimo wokalneje harmonija teke jo tak mjenjowana asimilacija, kótaraž se pśi konsonantach stanjo. Togodla kóńcowka lokatiwa ma warianty "-da", "-de", -"ta", "-te"[1], z kótarychž -"da" a "-de" slědujotej pó spiwnych konsonantach (b, c, d, g, ğ, j, l, m, n, r, v, y, z)[1], mjaztym až -"ta" a "te" slědujotej pó njespiwnych konsonantach (ç, f, h, k, p, s, ‌ş, t)[1].

Literatura[wobźěłaś]

  1. Geoffrey Lewis: The Turkish Language Reform. A Catastrophic Success. Oxford University Press, Oxford 2002, ISBN 978-0-19-925669-3.

Wucbnice[wobźěłaś]

  1. Margarete Ersen-Rasch: Türkisch Lehrbuch für Anfänger und Fortgeschrittene. Harrassowitz, Wiesbaden 2007, ISBN 978-3-447-05507-9.
  2. Nuran Tezcan: Elementarwortschatz Türkisch-Deutsch. Harrassowitz, Wiesbaden 1988, ISBN 3-447-02782-7.
  3. Alev Tekinay: Günaydin. Einführung in die moderne türkische Sprache. Teil 1. Reichert, Wiesbaden 2002, ISBN 3-89500-275-5.
  4. Alev Tekinay: Günaydin. Einführung in die moderne türkische Sprache. Teil 2. Türkisch für Fortgeschrittene. Reichert, Wiesbaden 2005, ISBN 3-89500-445-6.
  5. Moser-Weithmann, Brigitte: Türkische Grammatik. Hamburg 2001, ISBN 978-3-87548-241-6.
  6. HRISTOVA, Radka. Stručná mluvnice tureckého jazyka. 1. vyd. Praha : Karolinum, 1999. 147 s. ISBN 80-7184-736-4

Nožki[wobźěłaś]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Kauderwelsch Band 12, Türkisch Wort für Wort, 6. nakład, 1995, strony 14-15 (Wokalna harmonija), 15-16 (Asimilacija)