Turkojšćina
 |
Toś ten nastawk z temu rěc jo pó lema na drugi nastawk pódobny. Drugi lema Turkojske rěcy ma temu rěcna swójźba. |
|---|
| Türkçe Turkojšćina |
||
| kraje | Turkojska, Bulgarska, Cypern, Grichiska, Makedońska, Rumuńska, Uzbekistan |
|
| rěcnicy | 51 - 73 mil. luźi | |
| znamjenja a klasifikacija | ||
|---|---|---|
| klasifikacija | Altajske rěcy
|
|
| pismiki | łatyński alfabet | |
| oficielny status | ||
| oficielna rěc | Cypern, Makedońska, Pódpołnocnocypernska turkojska republika, Turkojska, rěc mjeńšyny w Bulgarskej |
|
| rěcne kody | ||
| ISO 639-1: |
tu |
|
| ISO 639-2: |
tur |
|
| Wikipedija | ||
Turkojšćina (Tur. Türkçe) słuša k turkojskej kupce altajskich rěcow. Ju powěda 51–73 milionow luźi.
Wopśimjeśe |
[wobźěłaś] Gramatika
Turkojšćina ma dwa numerusa a 7 padow. Njama žeden genus.
[wobźěłaś] Wokalna harmonija
Mimo togo ma wokalnu harmoniju, kótaraž se we dwěma warianśe wužywa, a to ako tak mjenjowana małka wokalna harmonija[1] ze změnjenju wót wokalow "a" a "e" a tak mjenjowana wjelika wokalna harmonija[1] ze změnjenju wót wokalow "i", "ı", "u" a "ü". Wužywana warianta wótwisujo wót daneje kóńcowki. Na pś. lokatiw ma warianśe -"da" a "-de", mjaztym až akuzatiw ma warianty "-(y)ı", "-(y)a", "-(y)u" a "-(y)ü".
| Warianta harmonije | Prědku stajece wokale | Wokale pó harmoniji |
|---|---|---|
| Wjelika wokalna harmonija | i, e | i |
| ı, a | ı | |
| o, u | u | |
| ö, ü | ü | |
| Małka wokalna harmonija | i, e, ö, ü | e |
| ı, a, o, u | a |
[wobźěłaś] Asimilacija
Mimo wokalneje harmonija teke jo tak mjenjowana asimilacija, kótaraž se pśi konsonantach stanjo. Togodla kóńcowka lokatiwa ma warianty "-da", "-de", -"ta", "-te"[1], z kótarychž -"da" a "-de" slědujotej pó spiwnych konsonantach (b, c, d, g, ğ, j, l, m, n, r, v, y, z)[1], mjaztym až -"ta" a "te" slědujotej pó njespiwnych konsonantach (ç, f, h, k, p, s, ş, t)[1].
[wobźěłaś] Literatura
- Geoffrey Lewis: The Turkish Language Reform. A Catastrophic Success. Oxford University Press, Oxford 2002, ISBN 978-0199256693.
[wobźěłaś] Wucbnice
- Margarete Ersen-Rasch: Türkisch Lehrbuch für Anfänger und Fortgeschrittene. Harrassowitz, Wiesbaden 2007, ISBN 978-3-447-05507-9.
- Nuran Tezcan: Elementarwortschatz Türkisch-Deutsch. Harrassowitz, Wiesbaden 1988, ISBN 3-447-02782-7.
- Alev Tekinay: Günaydin. Einführung in die moderne türkische Sprache. Teil 1. Reichert, Wiesbaden 2002, ISBN 3-89500-275-5.
- Alev Tekinay: Günaydin. Einführung in die moderne türkische Sprache. Teil 2. Türkisch für Fortgeschrittene. Reichert, Wiesbaden 2005, ISBN 3-89500-445-6.
- Moser-Weithmann, Brigitte: Türkische Grammatik. Hamburg 2001, ISBN 978-3-87548-241-6.
- HRISTOVA, Radka. Stručná mluvnice tureckého jazyka. 1. vyd. Praha : Karolinum, 1999. 147 s. ISBN 80-7184-736-4
[wobźěłaś] Nožki
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Kauderwelsch Band 12, Türkisch Wort für Wort, 6. nakład, 1995, strony 14-15 (Wokalna harmonija), 15-16 (Asimilacija)
