Pśedłoga:Infokašćik chemiski element

Z Wikipedije
Źi na bok: Nawigacija, Pytaś
Kakosći
Powšykne
, symbol, ordinalny licbnik {{{mě}}}, {{{symbol}}}, {{{ordinalny_licbnik}}}
serija {{{serija}}}
kupka, perioda, blok [[Kupka-{{{kupka}}}-element|{{{kupka}}}]],
[[Perioda-{{{perioda}}}-element|{{{perioda}}}]],
{{{blok}}}
naglěd
masowy późěl na zemskej wobalce  ? %
Atomarne
atomowa masa {{{atomowa_masa}}} u
atomowy radius (wulicony)  ? ( -) pm
kowalentny radius  ? pm
elektronowa konfiguracija
elektrony na energijowem niwowje
Fyzikaliske
agregatny staw {{{agregatny_staw}}}
gustosć  ?
škrějny dypk  ? K (? °C)
warjeński dypk  ? K (? °C)
molarny wolumen  ? m3/mol
wuparna śopłota  ? kJ/mol
škrějna śopłota  ? kJ/mol
Chemiske
oksydaciske stawy
oksidy (baziskosć)  ?
normalny potencial  ?
elektronowa negatiwnosć  ? (Pauling-Skala)
[[Lisćina izotopow#{{{ordinalny_licbnik}}} {{{mě}}}|izotopy]]
izotop NH t1/2 ZM ZE MeV ZP
Njetšašnostne pokaze
Markěrowanje ako tšašna maśizna
R- a S-sady R: ?
S: ?
Pó móžnosći a jolic jo zwucone, se SI-jadnoty wužywaju.
Jolic nic druge zapisane, płaśe mjenjowane daty pśi standardnych wuměnjenjach.


[pśeglěd] [wobźěłaś] [stawizny] [wobnowiś]
Dokumentacija Dokumentacija

Žrědło

{{Infokašćik chemiski element
<!--- Periodowy system --->
| mě =
| symbol =
| ordinalny_licbnik =
| CAS_cysło =
| serija =
| kupka =
| perioda =
| blok =
| serijowa_barwa =
| naglěd =
| masowy_późěl =
| atomowa_masa =
| atomowy_radius =
| atomowy_radius_wulicony =
| kowalentny_radius =
| VanDerWaalsRadius =
| elektronowa_konfiguracija =
| elektrony_na_energijowem_niwowje =
| wustupne_źěło =
| ionizowańska_energija_1 =
| ionizowańska_energija_2 =
| ionizowańska_energija_3 =
| ionizowańska_energija_4 =
| ionizowańska_energija_5 =
| ionizowańska_energija_6 =
| ionizowańska_energija_7 =
| ionizowańska_energija_8 =
| ionizowańska_energija_9 =
| ionizowańska_energija_10 =
| agregatny_staw =
| modifikacije =
| kristalowa_struktura =
| gustosć =
| RefTemp_gustosć_K =
| twardosć pó Mohs = žedna (płun)
| magnetizm = njemagnetiski
| škrějny_dypk_K =
| škrějny_dypk_C =
| warjeński_dypk_K =
| warjeński_dypk_C =
| molarny_wolumen = 
| wuparna_śopłota =
| škrějna_śopłota =
| parowy_śišć =
| RefTemp_parowy_śišć_K =
| zukowa_malsnosć =
| RefTemp_zukowa_malsnosć_K =
| specifiska_śopłotna_kapacita =
| RefTemp_specifiska śopłotna kapacita_K = 
| elektriska_wóźiwosć =
| RefTemp_elektriska_wóźiwosć_K =
| śopłotna_wóźiwosć =
| RefTemp_śopłotna_wóźiwosć_K =
| oksydaciske_stawy =
| oksidy =
| baziskosć =
| normalny_potencial =
| elektronowa_negatiwnosć =
| RL 67/548/EWG = ně
| tšašne_symbole = {{tšašne symbole|-}}
| R = {{R-sady|-}}
| S = {{S-sady|-}}
| radioaktiwny = ně
| izotopy =

To płaśi za wše stabilne izotopy

{{Infokašćik chemiski element/Izotop
| licba_rozpadowych_typow = 0
| symbol =
| masowy_licbnik =
| NH =
}}

Za njestabilne izotopy z jadnym rozpadowym typom:

{{Infokašćik chemiski element/Izotop
| licba_rozpadowych_typow = 1
| symbol =
| masowy_licbnik =
| NH = 0
| cas_rozpadanja_dopoły =
| rozpadowy_typ1ZM =
| rozpadowy_typ1ZE =
| rozpadowy_typ1ZP =
}}

Za njestabilne izotopy z dwěma rozpadowyma typoma:

{{Infokašćik chemiski element/Izotop
| licba_rozpadowych_typow = 2
| symbol =
| masowy_licbnik =
| NH = 0
| cas_rozpadanja_dopoły =
| rozpadowy_typ1ZM =
| rozpadowy_typ1ZE =
| rozpadowy_typ1ZP =
| rozpadowy_typ2ZM =
| rozpadowy_typ2ZE =
| rozpadowy_typ2ZP =
}}

Za njestabilne izotopy z tśomi rozpadowymi typami:

{{Infokašćik chemiski element/Izotop
| licba_rozpadowych_typow = 3
| symbol =
| masowy_licbnik =
| NH = 0
| cas_rozpadanja_dopoły =
| rozpadowy_typ1ZM =
| rozpadowy_typ1ZE =
| rozpadowy_typ1ZP =
| rozpadowy_typ2ZM =
| rozpadowy_typ2ZE =
| rozpadowy_typ2ZP =
| rozpadowy_typ3ZM =
| rozpadowy_typ3ZE =
| rozpadowy_typ3ZP =
}}

Za njestabilne izotopy ze styrimi rozpadowymi typami:

{{Infokašćik chemiski element/Izotop
| licba_rozpadowych_typow = 4
| symbol =
| masowy_licbnik =
| NH = 0
| cas_rozpadanja_dopoły =
| rozpadowy_typ1ZM =
| rozpadowy_typ1ZE =
| rozpadowy_typ1ZP =
| rozpadowy_typ2ZM =
| rozpadowy_typ2ZE =
| rozpadowy_typ2ZP =
| rozpadowy_typ3ZM =
| rozpadowy_typ3ZE =
| rozpadowy_typ3ZP =
| rozpadowy_typ4ZM =
| rozpadowy_typ4ZE =
| rozpadowy_typ4ZP =
}}

Pód tym:

| NMR-kakosći =
{{Infokašćik chemiski element/NMR
| symbol =
| masowy_licbnik_1 =
| jědrowy_spin_1 =
| gamma_1 =
| cuśniwosć_1 =
| Larmor-frekwenca_1 =
}}

Dalše stabilne izotopy se pśidawaju pśez:

| masowy_licbnik_2 =
| jědrowy_spin_2 =
| gamma_2 =
| cuśniwosć_2 =
| Larmor-frekwenca_2 =
| masowy_licbnik_3 =
| jědrowy_spin_3 =
| gamma_3 =
| cuśniwosć_3 =
| Larmor-frekwenca_3 =

Pótom kóńc:

}}

Dalše teksty k pśidaśa

Pśikład za elektronowu konfiguraciju:

[[Xenon|Xe]]4[[F-Orbital|f]]<sup>14</sup> 5d<sup>10</sup> 6[[S-Orbital|s]]<sup>1</sup>

Radiaciske družyny:

[[Alpha-radiacija|&alpha;]]
[[Beta-radiacija|&beta;]]<sup>&minus;</sup>
[[Neutronowa emisija|n]]
[[Łójenje elektronow|ε]]

Dalše:


twardy žydki  płunojty

kubiski płoninocentrowany<!--flächenzentriert-->
kubiski rumocentrowany<!--raumzentriert-->
heksagonalny
rombiski

Wujasnjenje parametrow

Naraźona tabela jo ako maksimalne wótlěpjenje a wožywjenje myslona: Wězo se njemógu nic za wše elementy wše wjelikosći wuslěźiś, scyła bźez togo až se pśejźenje awtorskego pšawa njecynili. Wupjelń ju tak daloko, kaž móžoš. Druge wužywarje dopjelnja.

Za tabelowe nadpisy se ma slězynowu barwu wužywa, kótaraž za seriju chemiskego elementa wótmyslona jo.

Slědujuce barwy su definěrowane:

Tabela barwowych kodow
Elementowy typ Heksadecimalny barwowy kode CSS-barwa Wopodstatnjenje za barwy
Alkalijowe metale #FF4500 OrangeRed jara reaktiwny
Metale alkaliskich zemicow #FF8C00 DarkOrange
Lantanoidy #DDA0DD Plum lubowólnje wubrana
Aktinoidy #DA70D6 Orchid lubowólnje wubrana
Pśechaźece metale #F08080 LightCoral lubowólnje wubrana
Metale #A9A9A9 DarkGray metaliski
Połkowy #CD853F Peru Měšena barwa z metala/njemetala
Njemetale #32CD32 LimeGreen wjele njemetale maju biologiske funkcije
Halogeny #F0E68C Khaki Fluor a někótare wótsajźenja wót halogenow su žołtojte
Wobstawny płuny #87CEFA LightskyBlue njereaktiwny w atmosferje
Struktura tabele
  • Tabela jo do wšelakich wótrězkow źělona, kótarež se w slědujucem wópiše.
  • Glědaj, až wše wěcejźělne parametry se muse z _ pisaś, na pś. atomowy_masa=...
Powšitkowne
  • mě, symbol, ordinalny_licbnik
  • Druge mě: wuźěłaj pšosym zapśijeśa ako Redirects! Pśi maśiznach, kótarež w pśiroźe jano molekularnje wustupuju, wužywaj pšosym sumarisku formulu město elementowego symbola.
  • serija: Kupka elementow, z kontinuowanje pśeměnjacymi fyzikaliskimi a/abo chemiskimi kakosćami, kaž na pś. metal, njemetale, atd. Barwa tabele se ma pó seriji (glědaj górjejce).
  • kupka, perioda, blok: Informacije pśi tem su mjaz drugim na boku http://www.WebElements.com namakaś („Key data; description“).
  • naglěd: Informacije pśi tom su mjaz drugim na boku http://www.WebElements.com namakaś („Key data; description“).
  • masowy późěl na zemskej wobalce: Wustupowanje w pśiroźe. Pśi radioaktiwnych elementach se wulicujo masowy źěl z pśirodnych rozpadowych rědow abo drugich pśirodnych atomowych procesow.
Atomarne
Fyzikaliske
multiply numeric value by 1000; *compare with http://www.allmeasures.com/Formulae/static/materials/
multiply each numeric value by 100
Chemiske
Njetšachnostne pokazy
  • Jolic sy śi cele wěstny, až tšašne symbole ale teke R- a S-sady-cysła, kótarež sy pśida, za aktuelny lema (im Zweifel ist nicht der Name, sondern die CAS-Nr. maßgeblich!) se dokładnje tak w pśiwěšku I směrnicy 67/548/EWG listowane, wupjelń parameter „RL 67/548/EWG“ z „Ja“. To jo zdobom podaśe žrědła.
Im Zweifelsfall besser darauf verzichten, dann aber auf jeden Fall eine Quelle angeben.
Beim Übertragen vorhandener Sicherheitshinweise aus älteren Daten in diese Vorlage steht „Sicherheitshinweise gemäß EU-Recht“, wenn die Sicherheitshinweise aus der genannten Richtlinie stammen; hier gilt also auch „RL 67/548/EWG = Ja“.
tšašne symbole
  • Skrotconki za tšašne symbole (glědaj tabelu 1) se pśez "pipe" (|) rozdźěla na Pśedłogu Tšašne symbole pśedaju. Tekst grafika buchu pótom awtomatiski zwězane a pśigódnje formatěrowane. Móžno maksimalnje 4 symbole wužywaś (Detaile pśi tom glědaj tšašne symbole). Jolic njeznajoš tšašny symbol, njepśidawaj nic. Jolic substanca njama žeden tšašny symbol, pśidawaj minus (-).
R- a S-sady
  • Za podaśa R- a S-sady wužywaj pšosym pśedłoze R-sady a S-sady. Wužyśe bu w datych pśedłogach a w R- a S-sady wujasnjone. Togodla how jano jaden pśikład:
{{R-sady|26/28|33|51/53}} pśinjaso Pśedłoga:R-sady
{{S-sady|(1/2)|20/21|45|61}} pśinjaso Pśedłoga:S-sady
Pokaz: S-sady 1 a 2 ale teke jeju kombinaciji 1/2 buštej zasadnje z wězacej smužce do spinkow saźone kaž w slědujucym pśikłaźe (hlej tež S-sadaj 1 a 2).
dalše njetšašnostne pokazy
su ggf. radioaktiwnosć (jolic pšawy: = Ja) ale teke MAK- a LD50 -gódnosći
izotopy
Dokładnjejše na boku Pśedłoga:Infokašćik chemiski element/Izotop
NMR-kajkosće
Dokładnjejše na boku Pśedłoga:Infokašćik chemiski element/NMR

Jolic maš pšašanje k toś tej pśedłoze, da se móžoš na boku Wikipedija diskusija:Projekt za pśedłogi pšašaś.