Nowela

Z Wikipedije
Źi na bok: Nawigacija, Pytaś

Nowela (łat.: „novus“ [„nowy“]; ital.: „novella“ [„nowosć“]) jo krotša powěźeńka (glej teke krotkoepika) w prozowej formje. Njejo lažko ju ako družynu zarědowaś a cesto móžoš ju jano do relacije k drugim literarnym póddružynam stajiś. Což nastupa dłujkosć, groni Hugo Aust, nimski awtor nowelow, až namakajoš cesto argument srjejźneje dłujkosći, ako móžoš na tom spóznaś, až móžoš taku powěźeńku w jadnom běgu pśecytaś. Wopśimjeśe "nowela" (diminutiwna forma) pokazujo na nowosć. Cesto pokažo se na póśěg k italskej renesansnej cerkwi Santa Maria Novella, což na cas nastaśa nowele wótkazujo.

Ako załožaŕ noweloweje tradicije wobglědujo se Giovanni Boccaccio ze swójim "Decamerone" ("Źěło źaseś dnjow"). Theodor Storm, nimski pšawiznik a spisowaśel, jo pisał, až nowela jo, dla jeje natwari, sotša dramy. Dalšna typiska kakosć jo, až se tšoj "njesłyšane tšojenje", ako jo gronił Goethe 1827 w rozgronje z Johannom Peterom Eckermannom (w Goethowej noweli z titelom Novelle se wulicujo wó "źiwnem, njesłyšanem tšojenju"). To tšojenje jo zwětšego wjerašk jadnanja. Dla krotkosći nowelow maju cesto jano krotku ekspoziciju, ako zawjeźo cytarja direktnje do jadnanja.

Dalšne znamjenja su kšute, pśedewšym jadnosměrne jadnanje (blisko k dramje), mócnje skrotcona rozpšawa jadnanja, zaměrne wužywanje sceniskich partijow pśi wjeraškach (skrotcona ekspozicija, koncentrowanje wutwórjona peripetija, wuklincanje jadnanja, pśichod póstawow jano pócerjowany), doprědka wułožowańske a integraciske techniki (wóźecy motiw, wěcowe symbole), dominanca tšojeńskego charaktera, cesto ramikowe jadnanje.

W rozdźělu ku krotkopowěźeńce ma nowela konsekwentne wuformulěrowanje głownego konflikta, tendencu k zacynjonej formje, dialogiski charakter a wusoku gustosć. Dalej pokazuju slěźenja na to, až nowela jo kradu bliska k symboloju, dokulaž matej wobej kakosći, wobstojnosći zgusćiś a tak - pó Hugo Ausće - "njedowuslěźujomny zmysłowy rum" twóriś.


Charakteristiki nowele (žanr)

powěźeńka ze srjejźneju dłujkosću njesłyšane tšojenje

Cesto konflikt mjazy pórědom a chaosom --> jadnorazowosć, łamanje normy jadnučke tšojenje (singularita) zacynjona forma a nutśikowna struktura

Cesto: ramikowe jadnanje wóźecy motiw a symbol

specielnje: wěcowy symbol / wjelebócnosć symbola pśipad ma wažny wóznam

pśipad jo cesto konstituěrujucy element wósebnosći póstawow: cesto izolěrowane, wuzamkowanje, zgubjenje komunikacije