K wobsahej skočić

Džibuti

Z Wikipedije
Wersija z 21. maja 2020, 12:34 wót wužywarja Wielemir (diskusija | pśinoski) (dodank)
(rozdźěl) ← Zachadna rewizija | Aktualna wersija (rozdźěl) | Pśiduca wersija → (rozdźěl)
Džibuti
geografiske połoženje:

zakładne daty:
mě swójske Yibuuti


جمهورية جيبوتي Dźumhūriyyat Dźībūtī
Djibouti

stolica Džibuti město
płoń 23.200
wobydlaŕstwo 828.324 (2015)
gustosć zasedlenja 35,7
głowny reprezentant stata: Prezident Ismaïl Omar Guelleh
šef kněžaŕstwa: premierminister Abdoulkader Kamil Mohamed
pjenjeze: Džibutiski frank
oficielna rěc: arabšćina, francojski, afarski, somalski
narodna hymna: Djibouti
casowa cona: UTC+3
znamje za wósobowe awta: DJI
internetowa domena: .dj
telefonowe pśedwólenje: +253
kórta:
Wobźěłaś
p  d  w

Džibuti (Afarski: Yibuuti, arabšćina: جيبوتي‎ Jībūtī, francojski: Djibouti, somaliski: Jabuuti) jo mały kraj w pódzajtšnej Africe (w tak pomjenjonem Rogu Afriki). Jogo stolica a nejwětše město, Džibuti, lažy na pśibrjogu Indiskego oceana.

Wót antiki bydlitej how luda Afar a Somali (roda Issa). W srjejźowěku su se how wuwijali islamiske kalifaty. W 19. stolěśu su how Francozarje załožyli koloniju, kótaraž jo se stała ze źěłom Francojskego Somalilanda. W lětach 1967-1977 jo toś ta kolonija nosyła mě Francojski Teritorium Afarow a Issow. W 1977 Republika Džibuti jo dostała wót Francojskeje połnu njewótwisnosć.

Džibuti granicujo z Etiopiskeju, Somaliju a Eritreju. Z pódzajtša kraja jo Indiski ocean z Adeńskem zalewom, a z pódpołnocy jo Cerwjene mórjo. Móŕska wuscyna na Cerwjenem mórju mjazy Džibuti a Jemenom jo wuska jano na 28 km. Nejwuše městno Džibuti jo wulkan Mousa Ali (2.028 m nad normalneju nulu). Džibuti jo wjelgin górucy kraj - temperatura se how pógibujo mjazy 41°C a 31°C w juliju, a mjazy 28°C a 20°C w zymu. Pśerěznje, temperatura w Džibuti jo wšednje 32-28°C.

 Commons: Džibuti – Zběrka wobrazow, widejow a audio-datajow