Jurij Koch

Z Wikipedije
Źi na bok: Nawigacija, Pytaś
Jurij Koch (1995)

Jurij Koch jo se naroźił 15. septembra 1936 w Hórkach, wokrejs Kamjenc, ako syn skałarja. Wót 1942 do 47 jo chójźił na ludowu šulu, wót 1947 do 49 na serbski gymnazij we Warnoćicach (Varnsdorf), wót 1950 do 52 na Serbsku wušu šulu w Budyšynje a wót 1952 do 54 na Serbsku wušu šulu w Chóśebuzu. Tam jo teke złožył maturu. Pótom jo šeł styri lěta (1956 do 60) na studij žurnalistiki na Uniwersiśe Karla Marxa w Lipsku a jo wótzamknuł ako diplomowy žurnalist. 1965 jo hyšći dalšny diplomowy studij, dalokostudij, wótzamknuł pśi Źiwadłowej wusokej šuli w Lipsku. W běgu žywjenja jo statkował ako žurnalist a rozgłosowy redaktor a dalej statkujo ako lichotny spisowaśel a žurnalist. Tśi raze jo dostał Literarne myto Domowiny (1964, 69 a 73) a dwa raza Myto Ćišinskego (1968 w kolektiwje a 1974). Źinsa wón bydli w Chóśebuskem měsćańskem źělu Žylowje.

Twórby[wobźěłaś]

Jogo spisowaśelske statkowanje jo kradu wobšyrne.

Lyrika

Nadróžny koncert, LND 1965; Spěw přećelstwa (sobuawtor), LND 1967; Tam dźe Šprjewja šumić (?) (sobuawtor), Wydawjectwa Bjelarus, Minsk 1969; Poezija Łužickich Serbiw (sobuawtor), Wydawnictwo chudožnoj literatury Dnipro, Kiew 1971; Homiu zelenoj Lužyci (sobuawtor), Kamjenjar, Lwow 1972

Proza

Prědne kłoski (sobuawtor), VWV, Barliń 1958; Židowka Hana, LND 1963; Žydowka Ana, LND 1966; Mjez sydom mostami, LND 1968; Mjazy sedym móstami, LND 1969; Pućowanje k ranju, LND 1969; Manuskripte - Almanach neuer Prosa und Lyrik (sobuawtor), Mitteldeutscher Verlag, Halle/Saale 1969; Wo swojim tworjenju (sobuawtor), LND 1970; jadna z nich jo šołtowka (sobuawtor), LND 1972; Nowe powědki wo nas (sobuawtor), LND 1972; Takawa oris - Razkazi ot Lužica (sobuawtor), Izdatelstwo Christo G. Danow, Plowdiw 1972; Leseprobe - Schriftsteller des Bezirkes Dresden (sobuawtor), Drježdźany 1974; Róžamarja abo Rozžohnowanje we nas, LND 1975; Rosamarja, Mitteldeutscher Verlag, Halle/Saale 1975; Pohladnjenja (sobuawtor), LND 1975; Sachsen - ein Reiseverführer (sobuawtor), Greifenverlag, Rudolstadt 1975; Wotydźenja doma, LND 1976; Rožamarja, LND 1976; Moja Łužiska turneja (sobuawtor), LND 1976; Meine Lausitztournee (sobuawtor), LND 1976; Wosamoćeny Nepomuk, LND 1978; Mrokawa běłych pjerkow (sobuawtor), LND 1978

Dramatika

Jurk dźe rumpodicha pytać - słuchograśe, Pr 1965; Bězmanec Jan - słuchograśe, Pr 1966; Der rote Rechtsanwalt - słuchograśe, Pr 1968; Mjazy sedym móstami - słuchograśe, Pr 1969; Mjez sydom mostami, Pr 1970, NSLDź, Budyšyn 1970 (manuskript); Poslednje pruwowanje, Pr 1972, NSLDź, Budyšyn 1972 (manuskript); Die letzte Prüfung, Pr 1973, KW Henschelverlag, Berlin 1972; Poslední zkouška, KW Dilia, Praga 1974; Legenda - słuchograśe, Pr 1975; Die letzte Prüfung - słuchograśe, Pr 1976; Landvermesser, Pr 1977, Theater der Zeit, 12/1977; Šwickojc pytaju źowku - Adapcija graśa Marjany Domaškojc, Pr 1977, NSLDź, Budyšyn 1977 (manuskript); Mój wuměrjeny kraj, Pr 1978, NSLDź, Budyšyn 1978 (manuskript); Jan Bösmann oder Die Kutsche auf dem Dach - słuchograśe, Pr 1978; Fryco a Majka - Adapcija graśa Marjany Domaškojc, NSLDź, Budyšyn (manuskript)

Wědomnosć/popularnowědomnosć

Pětr Malink: Wotmołwa (dosłowo), LND 1975

Film

Die Enkel der Lusizer, Pr 1968; Die Enkel des Arnošt Bart, Pr 1972

Pśełožki[wobźěłaś]

  • Anton Čechow: Na žeńtwje / Mjadwjeź (z górnoserbšćiny), Sekretariat Zwjazkoweho předsydstwa Domowiny, Budyšyn 1954; Anton Čechow: Styri humoreski (z górnoserbšćiny), Sekretariat Zwjazkoweho předsydstwa Domowiny, Budyšyn 1954
  • Ben Budar: Rebel Jan Čuška (z górnoserbšćiny), Nakład Domowiny, Budyšyn 1956
  • Wucbnica matematiki - Za 11.lětnik (z nimšćiny), VWV, Barliń 1957; Bruno Apitz: Nazy mjez wjelkami (z nimšćiny), Nowa doba, Budyšyn 1963
  • Boris Polewoj: Naš Lenin (z rušćiny), Nowa doba Budyšyn 1967

Žrědło[wobźěłaś]

Informacije su brane z knigłow Nowy biografiski słownik k stawiznam a kulturje Serbow, Budyšyn 1984.