Dialektologija

Z Wikipedije
Źi na bok: Nawigacija, Pytaś

Dialektologija jo źělny wobłuk rěcywědy, kótaryž zaběra se z rěcnymi warietami w geografiskem rumje. Jogo pśedmjat su dialekty. Za pśeglědnu prezentaciju wužywaju se cesto rěcne atlasy, w kótarychž zarysujo se wustupowanje dialektalnych leksemow, fonetiskich resp. fonologiskich kaž teke morfologiskich a syntaktiskich zjawow do geografiskich kartow.

Znate serbske dialektologi su (byli): Arnošt MukaFrido MichałkHelmut FaskaHelmut JenčPawoł Wirt

Dotychměst nejwuznamnjejše serbske dialektologiske źěło jo Serbski rěcny atlas, w kótaregož prědnych źaseś zwězkach pśedstaja se dialektalna leksika. Zwězkoma 11 a 12 wobjadnawatej morfologiju, 13 a 14 fonetiku/fonologiju a 15. zwězk syntaksu serbskich dialektow.

Literatura[wobźěłaś]

  • Serbski rěcny atlas = Sorbischer Sprachatlas (zwj. 1-15, wobdźěłali H. Faska, H. Jentsch a F. Michałk) Budyšyn: LND, 1965-1996.
  • Sorbische Dialekttexte (zwj. 1-10, wobdźěłałoj H. Faska a F. Michałk), Budyšyn: LND, 1963-1972.
  • Faßke, H., Die Vetschauer Mundart (= Spisy Instituta za serbski ludospyt 19). Budyšyn: LND, 1964
  • Jentsch, H., Die sorbische Mundart von Rodewitz/Spree (= Spisy Instituta za serbski ludospyt 47). Budyšyn: LND, 1980.
  • Michalk, S., Der obersorbische Dialekt von Neustadt (= Spisy Instituta za serbski ludospyt 15). Budyšyn: LND, 1962.